TURISTIČNI PODMLADEK

V društvu deluje tudi turistični podmladek. Mladi raziskujejo in spoznavajo lepote naše občine in širše okolice. Člani podmladka spoznavajo zgodovino naših krajev, raziskujejo, plezajo, veslajo, odkrivajo nove jame ... Turistični podmladek
Vsako leto priredimo naravoslovni tabor - preživetje v naravi. Nekajkrat je bil tabor v soteski reke Iške, avgusta 2008 pa na Barju. V okviru različnih delavnic izdelujejo ptičje hišice, spominke, koliščarska orodja in orožja ...

Obisk Trubarjeve domačije in gradu Turjak

Širjenje obzorji v mladosti ima posebno težo. Pri tem mislim predvsem na splošno razgledanost in sprejemanje vrednot. S tem vodilom smo se mladi in nekoliko manj mladi, aprilsko soboto, odpravili na Rašco v domačijo Primoža Trubarja ter na grad Turjak.

 

Na Rašci nas je sprejela vodnica iz Barbara z Zavoda Trubarjevi kraji, ki skrbi za ohranjanje Trubarjeve dediščine. Obisk smo pričeli v spominski sobi, ker je razstavljenih dvaindvajset od triindvajsetih Trubarjevih knjig. Freske v kapeli na gradu TurjakKratek uvod v čas šestnajstega stoletja ni bil odveč, tako  smo lažje razumeli nastanek  prvih slovenskih tiskanih knjig. Mlin in žaga venecijalka sta bila temelja za bogastvo Trubarjeve družine. Poleg tega smo videli še gospodarsko poslopje s krčmo in galerijo Skedenj v zgornjem nadstropju. Logična povezava ogleda Trubarjeve domačije je ogled Turjaškega gradu, saj so prav Turjačani omogočili šolanje mlinarskemu prvorojencu. V zadnjih letih so grad dodobra obnovili in spet je dobil podobo mogočne zgradbe. Voden sprehod po gradu je bil posebna priložnost za vse, ki še nismo videli večine prostorov. Naj naštejem plesno, poročno dvorano, vinsko klet, turško ječo, kapeli, ... V grajskih prostorih je razstavljenih več razstav, ki povzemajo zgodovino gradu in življenje grofov Auerspergov v njem. V poznih popoldanskih urah smo izlet zaključili in se okrepčali v bližni pizzeriji.   

Dejan Veranič

na Turjaškem gradu

 

Na vrh

Tabor za otroke na Barju

 

Od 25. 8. do 31. 8. 2008 se nas je nekaj radovednežev zbralo na črpalki na Igu. S seboj smo imeli spalne vreče in šotore, nekaj oblačil, kopalke, preparate proti klopom in komarjem ter drugimi žuželkami, baterijske svetilke in še kaj bi se našlo. Ko smo prišli v Mah h gugalnicam, smo se posedli po tleh in se predstavili. Nato nam je Alenka na kratko povedala kaj naj bi v teh dneh počeli, potem je besedo prevzel Dejan. Povedal nam je nekaj o mostiščarjih, koliščih, kolih...

naučili smo se marsikaj - sami smo pripravljali drva...

Pripravili smo ogenj in odšli pogledat kje naj bi koli stali ter ostanke rimske ceste. Ko pa smo se vrnili v tabor, smo ogenj tudi prižgali. Med nami so bili taborniki in skavti. Potem smo čakali Marjana. Medtem smo se igrali, največ drenja je bilo seveda pri gugalnicah. Ko je prišel Marjan, je s seboj prinesel hrenovke, ki smo jih z veseljem natikali na ošiljene palice, ki smo jih prej nalomili in ošpičili. Kmalu je bil večer in spravili smo se v šotore in spalke. Zjutraj smo se zbudili, po zajtrku pa odšli na prijetno vožnjo s kanuji, ki se je kot nismo pričakovali, spremenila v pravo avanturo. Imeli smo tri kanuje modrega, zelenega in rdečega. Na cilju, pri mostu smo se še malo zmočili v vodi. Za kosilo smo imeli golaž. Na obisk so prišli tudi konji, tako da smo tudi jahali. Zvečer pa smo brali krajše odlomke iz Bobrov in pripovedko o Krimskem in Povodnem možu. Zjutraj po zajtrku smo se pripravili na igro o koliščarjih, ki nam je, če izvzamemo nekatere malenkosti, kar dobro uspela. S tem pa smo na žalost vseh končali taborjenje. Upam, da bo drugo leto še za kak dan daljše. Bilo mi je všeč.

do konca poti smo znali že kar dobro veslati

v taboru je bilo ves čas živahno

 

Anka Grmek

Na vrh

Taborjenje ob Iški

KrvaviceZbrali smo se v Iškem vintgarju vreme pa je bilo lepo. Ko smo prišli do prostora za taborjenje smo postavili tri štore, nabrali drva, zakurili ogenj in skuhali kompot iz gozdnih sadežev. Bili smo Anka, Nežka, Nina, Matic, Sergej, Žan, Brina in mentor Marjan. Pozneje se je priključil še Bojan, ki nas je učil kuhati. Na moje veselje je bilo več punc kot fantov. Kaj smo delali? Kuhali smo makarone, ko so bila klobase pecene ciganski golaž, kompot in čaj,  na palici smo pekli hrenovke, v žerjavici pa krompir. Lovili smo rake in žabe, jih fotografirali, nato pa spustili v vodo. Igrali smo se tudi pastirske igre in odbojko. Ko smo šle po drva, so nas fantje prestrašili in me smo bežale v tabor. S sabo smo imeli tudi tri pse in sicer Kajo, Reksija in Tačija. 

Popoldan smo šli raziskovat in plezati v grapo Krvavice. Ko je bil večer je eden od otrok rekel, da je lačen in vsi smo se mu pridružili. Ko pa je bila ura za spat, smo se poslovili in šli spat. Drugo jutro je bila nedelja in bilo je še več sonca in šli smo se kopati. Po kopanju smo pojedli, pogasili ogenj, pospravili tabor in šli domov. Taborjenje je bilo prekrasno.

v nedeljo zjutraj ob ognju


 

Brina Ciber

Obisk Koščeve poti

30. septembra 2007 smo se članice in člani turističnega podmladka zbrali med Brestom in Tomišljem ob reki Iški. S predstavnico Društva za opazovanje in proučevanje ptic smo nameravali na Koščevo učno pot. S seboj smo imeli periskop za opazovanje ptic. Videli smo veliko zanimivih dreves in rastlin, ki dajejo hrano pticam: divji hmelj, črni trn, rdeč dren, trdoleska, lučnik, podlesek, divjo lilijo. Na Iškem morostu

Videli smo tudi kanjo in golobe, ki se selijo čez barje. Slišali smo šojo, ki ji pravimo tudi gozdni policaj.

Zvedeli smo tudi, da barje ni več barje, ker je bila reka Iška pred 200 leti speljana v strugo in ne poplavlja več. Zvedeli smo tudi, kaj je mejica. To so osamljeni grmi, kjer živali najdejo zavetje in se skrijejo.

Omenili smo tudi kosca, ki je zelo plašen in redek. Zato je pomembno, kako kosimo travnike. Skrije se v grmovje, ko pa je trava dovolj visoka, se preseli na travnik. V opazovalnici
Na barju živi tudi redek metulj barjanski okarček, ki ga nismo videli.
Najbolj zanimivo je bilo v opazovalnici. Ker smo bili že lačni smo z veseljem pojedli čips, ki smo ga prinesli s seboj. Med tem pa smo skozi pripomočke za opazovanje ptic opazovali.

 

Nina Krže

Kolesarjenje po Kramarjevi poti 2008

Letošnje leto smo naše kolesarjenje, v spomin zbiratelja ljudskega izročila Franca Kramarja, zastavili drugače. Zbrali smo se v njegovem rojstnem kraju Matena. Tam je zabeležil veliko pesmi ter zgodb, ki mu jih je povedal oče in drugi sovaščani. Nekaj od teh zgodb smo tudi prebrali in povedali v sto let starem narečju. Kolesarji na startu v MateniNa primer Vod divjega možâ, Krava muočnk spila in Zgodba o pasjeglavcih. Na koncu smo se ustavili v domovanju tri ali sedem glavega lintverna oz. zmaja. Najraje počiva v senci Sv. Ane. Rep pa namaka v najbolj okroglem Slovenskem jezeru, Jezeru pri Podpeči. Ljudje so vedeli povedati, da je bil v sredini 19. st. na Ižanskem in okolici strašen vihar, ki je ruval drevje in škodil poljščinam. Pravili so, da je zmaj zletel. Drugi pa, da se je le obrnil, ker je vihar še hujši ko poleti. Nekateri pravijo tudi o Krimskem lintvernu, ki domuje nekje ob podkrimskih vaseh. Prebrali smo še nekaj hudomušnih zgodb. Kolesarji na JezeruNa povratku smo se ustavili pri cerkvi v Podkraju. Tam izvira tudi nekaj zgodb in bronastodobni zaklad oz. depo treh sekir in verige. Videli smo še notranjost cerkve Janeza Krstnika, ki nam je odprla Kočarjeva gospa. Nato smo se skupaj vrnili na Ig, kjer smo imeli pripravljen golaž v gostilni Gerbec.

 

Dejan Veranič

Vabljeni na POLHANJE!

Tokrat se bomo turistični podmladkarji odpravili na lov na POLHE in sicer v soboto, 25. oktobra 2008. Na polhanje vabimo tudi starše.

Dobimo se ob 14.00 pri Pošti na Igu, odkoder se bomo odpeljali na dogovorjeno lokacijo. Najprej bomo nastavili pasti za polhe, jih nato dvakrat predgledali, vmes pa pekli krompir, kostanj in morda še kaj toplega skuhali. Polhanje bomo zaključili ob 23.00 in poskrbeli za prevoz otrok na domove. Polhanje
Prijavnina znaša 3 EUR, da kupimo hrano in pijačo.
Prijavite se vodji turističnega podmladka Marjanu Cibru na GSM: 041/408-706 do 23. oktobra 2008.

Pridružite se nam!

 

Polhanje

Na vrh