LIKOVNA SKUPINA

Vodja likovne skupine, v kateri so slikarji, kipar in fotografi, je Ivan Jerom. Prirejajo foto in video natečaje, slikarske kolonije, ex tempore ter samostojne in skupinske razstave. Redno razstavljajo na prireditvah v občini Ig in izven nje. Najpogosteje v Knjižnici Ig in Gostilni Gerbec.

V letu 2001, ki je bilo razglašeno za Govekarjevo leto, so slikarji sodelovali na natečaju - portret Frana Govekarja. Portreti, ki so ob tem nastali krasijo stene Občine Ig, OŠ Ig, knjižnice Ig in drugih ustanov.

Marca 2009 je slikarka Jožica Serafin prejela ZLATO PLAKETO OBČINE IG za dolgoletno ustvarjanje na likovnem področju. Tudi drugi slikarji in fotografi prejemajo nagrade in priznanja v okviru občine Ig in izven nje.

Člani skupine:

Vabilo na slikarski ekstempore 21.8.2010

Slikarke in slikarji, pozdravljeni!

Barje je eno najpomembnejših arheoloških nahajališč in predstavlja pomemben del človeške zgodovine, saj so na njegovih površinah odkrili veliko prazgodovinskih koliščarskih naselbin.

Ker želi Društvo Fran Govekar Ig, ljudem približati ta del zgodovine, bo v soboto, 21. avgusta 2010 (v primeru slabega vremena pa v nedeljo, 22. avgusta) organiziral že 3. koliščarski dan! Koliščarski dan bo poln aktivnosti, ki se bodo od 10h do 17h odvijale na Mahu ob rečici Ižici; torej na območju, kjer so pred več kot 5000 leti živeli koliščarji.

Udeleženci bodo lahko sodelovali v različnih delavnicah, vas pa vabimo, da sodelujete v LIKOVNI KOLONIJI, ki bo potekala isti dan, torej 21. avgusta 2010 od 10.00 do 17.00,  v okviru katere bi slikali na temo koliščarjev pod naslovom V deželi koliščarjev.

Osrednja tema slik, katerih velikost in tehniko izbirate sami, bi bili koliščarji in njihovo življenje, seveda pa se lahko odločite tudi za motive z barja.

Za vas smo pripravili primeren prostor v prijetni senci, zagotovljeno boste imeli malico in pijačo. S seboj prinesite slikarsko stojalo ter vse kar potrebujete za slikanje.

Slike, ki bodo nastale na koliščarskem dnevu in v tednu po njem bomo razstavili v dvorani Vrbljene v okviru Medobčinskega tekmovanja koscev in grabljic, v soboto, 28. avgusta 2010, v septembru pa še v Knjižnici Ig.

Prijave in dodatne informacije: Anita Indihar Dimic, GSM: 040-584-771, el. naslov: indihar.dimic@siol.net. Vašo prijavo pričakujemo do 15. avgusta 2010.

V nadaljevanju posredujem dva odlomka iz povesti Bobri avtorja Janeza Jalna iz katerih boste lahko začutili utrip življenja v času koliščarjev.

Veseli bomo, če se boste odzvali našemu povabilu, povabili tudi svoje prijatelje in popestrili koliščarski dan s slikanjem, seveda pa vas bomo veseli tudi, če pridete kot obiskovalci.

 

Veselim se srečanja z vami in vas lepo pozdravljam!

 

Janez Jalen: BOBRI

Spomlad je pričela s cvetjem posipati zemljo. Drevje je napelo popje. Veliko jezero pa so napolnile jate vodnih ptičev.
Bregove voda so obrobili zlati venci kalužnic. Mokrotni pašniki so bili na gosto posuti s pisanimi tulpami. Po prisojah so rumenele trobentice. V grmovju je sprva bledordečkasti pljučnik že postal modrikast. Okrog že osipajoče se leske je rahel veter pozibaval bledomodre cvetove jetrnika. V bregovih se je med skalami rdečkasto razbohotil teloh. Na redkih jasah pa je žarelo vresje.
Nad vodami so se preletavale race, gosi in labodi. V plitvinah so brodili pelikani. Po močvirjih so se prestopale bele in črne štorklje. Čaplje so počasno zamahovale z dolgimi, sivimi perutnicami. Urno so švigali drobni ptiči sem ter tja. Trstje in ločje pa od zgodnjega jutra do poznega mraka ni prenehalo ščebetati in žvrgoleti. Ooo, dokaj jajc bo lahko pobirala mladež iz gnezd, pa se zarodu kar nič ne bo poznalo. Jezerjanom pa jajca rac in gosi in labodov in še drugih veliki ptičev dosti odležejo, naj jih pijejo kar surova, ali pa če jih spečejo pod vročim pepelom.

Na obsežnem kolišču, zabitem v plitvino  na prisojni strani Rožnega hriba, se je v spomladanskem soncu nad vhodom v velike koče košatilo mogočno rogovje orjaškega jelena. Samo že vse počrnelo je daleč metalo sonce po razhojenem mostišču in na zakajene koče. Rod Ostrorogega Jelena je bil pa že nekaj dni ves vznemirjen. Moški so brusili kamnite in bronaste sekire, prevrtavali in nasajali na toporišča parožke jelenjega rogovja za kopače, popravljali lesene lopate, pregledovali vesla in mašili in zamakali in zasmoljevali zastarele drevake. Za orožje se tokrat niso kaj prida menili. Ženske so mlele na žrmljah vodni orešček in raznovrstno drugo semenje in pridno pekle podpepelnjake. Vmes pa so preštevale, kaj bo treba še pridejati od posušenih rib in mesa in koliko suhega sadja in jagodičja in še drugih hranil. Če pa hoče gospodar vzeti s sabo še zadnje mehove lesičnjaka, naj ga pa kar. Saj tako ni več dosti prida.
Rod Ostrorogovcev se je pripravljal na pohod, kakor da se namerava izseliti. Jelen je vse priprave nadzoroval in določal, kdo pojde z njim in kdo ostane doma.

------------------

Nebo so zagrnili težki oblaki in postalo je soparno. Že drugi dan je vlekel gorak veter izpod sonca. Polenil je ude in odpihal dobro voljo. Možakom in mladcem se kar nič več ni ljubilo. Bili so res že utrujeni. Potem pa še tako vreme. Ostrorogi jelen je pa priganjal k delu kakor ves čas ne, odkar so gradili novo ogrado v Prehodih. Gospodar je vedel, da se bliža spomladansko deževje, pa bi rad še pred njim dovršil ogrado in se vrnil nazaj na kolišče. Sinoči je celo dal zakuriti ognje. Delali so pozno v noč. Ob svitu visokih plamenov so morali hlapci zasuti še jame, v katere so doslej lovili ture in zobre, pa tudi lose in jelene. Šele sredi noči so popadali na ležišča kakor pobiti. Od utrujenosti se vsem še jesti ni ljubilo. S prvim svitom so morali pa že spet vstati. Pretegnili so si kakor od stepenosti omrtvičene ude in koj začeli podirati taborišče.

V Prehodih je ležala gosta megla. Videlo se jo komaj za lučaj kamna daleč. Kožuhov in las se je prijemala vlaga. Ptiči so se le poredko oglašali. Celo ognji so zaplapolali nekoliko klavrno.

Da še enkrat pregledajo na novo zabito ogrado in vse štiri zavračane plotove, je poklical Ostrorogi jelen k sebi svoje že oženjene sinove: Vztrajnega Volka, Rjavega Medveda in Grčavega Bresta. Preden so pa odšli od ognjev, je rekel Brestu, naj gre še po Presukanega Lisjaka. Ne bo hujskal medtem, ko ga ne bo opazovalo nobeno pravo oko, Zorne Kaline proti njemu.

Lisjak se je pa nekaj obotavljal. Jelen je to bolj slutil, kakor pa opazil. Pograbila ga je jeza. Glasno je zavpil: "No! Bo kaj ali nič?"

Vse šotorišče je dvignilo glave. Saj Jelen niti hlapcev ni imel navade tako nahruliti. Lisjaka pa je minila vsa upornost. Brž se je oglasil:" Že grem."

Dolgo so hodili Ostrorogi Jelen in njegovi odrasli sinovi, preden so obšli vso ogrado z zavračnimi plotovi vred. Vmes so se pogovarjali in hvalili dovršeno delo. To in ono pa tudi pograjali. Vsak je vedel kaj povedati, le Presukani Lisjak ni ves čas zinil niti besedice.

 

 

Območna likovna razstava »KOLAŽ« na gradu Turjak

V četrtek, 15. 10. 2009 smo na Gradu Turjak odprli 12. območno likovno razstavo v organizaciji JSKD-OI Ljubljana okolica. Svoja dela je na ogled postavilo 23 likovnih ustvarjalcev iz okolice Ljubljane,Primož Kristan, Nadja Janežič ki jih je k likovnemu ustvarjalnemu razmišljanju izzvala razpisana tema KOLAŽ. Mnogi so že stari znanci naših razstav, veseli pa smo številnih novih, predvsem iz Škofljice in iz Medvod, ki so se letos prvič odzvali našemu razpisu. Na odprtju razstave je spregovorila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, letošnja strokovna spremljevalka za osrednjo slovensko regijo, ki je izrazila prijetno presenečenje nad izjemno kakovostjo in pestrostjo razstavljenih del. Razstava je dokaz, koliko neomejenih možnosti dopušča ta tehnika. Po zaključku uradnega dela se je skupaj z avtorji sprehodila od slike do slike in skozi pogovor z njimi podala svoje strokovno mnenje. Najboljša dela iz te in še iz petih območnih razstav naše regije bo izbrala za regijsko razstavo osrednje Slovenije, ki bo 19. novembra 2009 prav tako na Gradu Turjak (v viteški dvorani). 

Razstave na skupno temo KOLAŽ se v okviru JSKD odvijajo po vsej Sloveniji: na območnih ravneh, od tu na regijskih ravneh, iz slednjih pa bodo najboljša dela izbrana na državno razstavo, ki bo v marcu 2010 v Trbovljah.Anamarija Stibilj Šajn 
Odprtje razstave na Turjaku je pospremila številčna publika, kjer ni manjkal niti župan občine Velike Lašče, g. Anton Zakrajšek. Glasbeno pa sta prireditev oplemenitila člana vokalne skupine Borovničke, Nadja Janežič in Primož Kristan.  

Tatjana Avsec
JSKD-OI Ljubljana okolica

Jožica Serafin

Jožica Serafinse je rodila 26. februarja 1933 v Ljubljani v Trnovem. Je geodetska slikarka v pokoju. Slika od otroštva dalje. Likovno se je izobraževala v raznih slikarskih šolah, nazadnje pri akademskem slikarju Savu Sovretu. Je članica Društva likovnih samorastnikov Ljubljana. Veliko je razstavljala samostojno, doma in v tujini ter sodelovala na številnih skupinskih razstavah. Leta 1993 se je vključila v delovanje likovne skupine »Arti« pod okriljem Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki ga vodi akademska slikarka Mara Kralj.

»Meglena nežna in zasanjana Ljubljana, predvsem pa Trnovo, so motivi Jožice Serafin, ki zaživijo na platnu v oljni tehniki s tako silo likovne moči, da jih ne bi pripisal samorastniški slikarki. Njena tihožitja so jasno izrisana in odsevajo duh Sovretove slikarske šole, ki je skoraj izginila pri njenih motivih rož, posebej to velja za njene vrtnice, ki na platnu zažarijo kot sonce.

Impresija Pirana pričara duh morja in izziv obalnega mesteca, ki ga nežno ovija s pisanimi jadri bark in čolnov. Bled tako zažari v jesenskih barvah, da jezera sploh ne opazimo, ampak uživamo v sončnem žaru jeseni. Njeni kozolci in krajine, zlasti tiste ob rekah, so mojstrske v barvi in risbi. Dajejo vtis topline barve, vodnega motiva in hkrati ponos tradicije. Portreti so skrbno izrisani in avtentični z modelom.« je o njenih delih zapisala dr. Branka Berce-Bratko.

Več o umetnici
Portfolio

JOŽICA SERAFIN
IŠKA 151, 1292 IG
TEL.: 3673-123

Na vrh

Julijana Peršič


Rodila se je 1945 v Šempasu na Goriškem. Po končanem študiju, sta si z možem veterinarjem,  ustvarila na Igu svoj  dom.
Že od otroštva dalje rada slika. V začetku akvarele,  nato pa na pobudo profesorja, slikarja in restavratorja Rafaela Nemca,  pretežno slika v olju na platno. Katalog slik je zelo obširen, tematika je pretežno pokrajina, tihožitja in cvetje. Svojih del do upokojitve ni razstavljala, njene slike so krasile domove sorodnikov, prijateljev in znancev.Prvič se je njeno ime pojavilo v letu 1997, ko je kot članica župnijske Karitas podarila 64 slik z motivom porušene cerkve sv. Lenarta na Gornjem Igu. Izkupiček od prodanih slik je bil namenjen obnovi cerkve. Nekaj slik so sorodniki poslali tudi svojcem v tujino. Kasneje je sodelovala  še pri drugih dobrodelnih prireditvah, za obnovo sakralnih objektov v občini.

Je  članica Društva Fran Govekar na Igu ter Društva likovnih samorastnikov Ljubljana. Udeležuje se  razstav, ki jih organizirata društvi ter raznih drugih razstav,  ex tempore  v Sori, v Gradežu,  na Turjaku, ki jih prireja JS Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, v Šentvidu nad Ljubljano in ob drugih priložnos

 

                 JULJANA PERŠIČ
                 GASILSKA 3 ,  1292   Ig
                 TEL.:  012862-586

Na vrh

Zdenka Vinšek Faganel

je otroštvo preživela v Ilirski Bistrici. Po poklicu je vzgojiteljica predšolskih otrok. S slikanjem se ljubiteljsko ukvarja vse življenje, intenzivno od leta 1997. Je članica Društva likovnih samorastnikov Ljubljana, Zveze društev likovnih samorastnikov Slovenije, Likovne sekcije KUD Alojz Kraigher Klinični center ter Društva ljubiteljev triglavske likovne dejavnosti in prijateljev Triglava Bled. Obiskovala je tečaje Likovne šole DLS Ljubljana, ki jo sedaj tudi vodi.

V prostem času se najraje umakne v svet barv, njena najljubša tehnika izražanja pa je akvarel. Moč za življenje in ustvarjanje najde v naravi in arhitekturni dediščini, odkoder je zaslediti v njenih delih tudi največ motivov. Posebnost ustvarjanja Zdenke Vinšek so risbe s področja figuralike, saj ej ciklus risb z naslovom »Govorica rok« že dvakrat predstavila. Slikarka se udeležuje ex temporov, likovnih delavnic, kolonij in društvenih razstav; prvo priznanje je prejela v Lukovici pri Ljubljani (1998), diplomi v Markovcih (2000 in 2001).

Oktobra 1999 je pripravila razstavo akvarelov na temo »Govorica kamna«, v katerih se posveča njej ljubemu motivu, od grobih skalnih usekov in kamnin s figuralno značajnostjo do starih kamnitih arhitektur s Krasa, Primorske in drugih delov Slovenije. Za to razstavo je prejela vzpodbudno oceno likovne kritičarke Polone Škodič. Zelo odmevna je bila njena razstava na Ljubljanskem gradu, kjer se je predstavila s še dvema samorastnicama. Mnogo ji pomeni tudi sodelovanje na Kulturnih dnevih Skupnosti vrtec Slovenije. Njeno delo je bilo izbrano za razstavo ZDLS Slovenije, na kateri se je potegovala za Zlato plaketo kulturne dediščine na Slovenskem v letu 2000. Aprila 2001 je prejela na društveni razstavi posebno priznanje za akvarel.

In kaj še počne Zdenka Vinšek Faganel? Včasih izlije svoje misli in čutenja v poezijo. Morda ji bo uspelo nekoč objaviti tudi pesmi, ki so bile doslej predstavljene le ob otvoritvi njenih razstav risb in akvarelov.

ZDENKA VINŠEK FAGANEL
IG 444, 1292 IG
GSM: 031/352-791

Na vrh

Erika Železnik

Erika ŽeleznikŽivi v Škriljah pri Ljubljani. Je samostojna kulturna ustvarjalka na področju slikarstva. Že vrsto let je članica Društva likovnikov Ljubljana, v zadnjem obdobju pa je tudi predsednica društva. Sodeluje na prireditvah ex tempore, delavnicah in slikarskih srečanjih, kjer je prejela že vrsto nagrad.

ERIKA ŽELEZNIK
ŠKRILJE 45, 1292 IG
TEL.: 3644-840 GSM: 051/305-136

Na vrh

Ivan Jerom

Ivan Jerom: TrubarRodil se je leta 1947 v Ljubljani v umetniški družini. Že v rani mladosti je opozoril na talent za slikarsko umetnost, glasbo, igro in kasneje film. Svoje grafike je objavljal že v osnovni šoli, v takratnem časopisu Najdihojca. Umetnosti se je poklicno posvetil. Svojo prvo samostojno razstavo olj in platen je imel leta 1989 v prostorih MSZS v Ljubljani. Celotni opus je zelo bogat, vendar so njegova dela večinoma v privatnih zbirkah.

IVAN JEROM
BREST 26 , 1292 IG
GSM: 040/227-310

Na vrh

Jožef Jerome

Jožef JeromeRodil se je leta 1941 v Ljubljani. Že kot otrok se je zanimal za slikarstvo in je pri 14-ih letih obiskoval tedaj ustanovljeno Robovo šolo, ki sta jo vodila akademska slikarja Rajko Slapernik in Božidar Jakac. Tu se je prvič seznanil z intenzivnim risanjem, z vztrajnim delom pa si je priboril nove in nove izkušnje na likovnem področju. Res pa je, da je imel v vseh teh letih svetel zgled v svojem očetu, i je bil tedaj že uveljavljen slikar in tako vzor obema sinovoma. Jožef Jerome je sedaj svobodni umetnik, slikar. Že vrsto let živi in ustvarja v Brestu pri Igu. Ponaša se s številnimi poslikavami hiš in kapelic v bližnji in daljni okolici.

JOŽEF JEROME
BREST 26, 1292 IG
GSM: 041/267-221, 040/726-252

Na vrh

Franc Konc

Franc KoncJe reden gost na naših razstavah. Rodil se je v Babnem polju na Notranjskem. V 32. letu starosti se je začel aktivno ukvarjati s slikanjem v akvarelu, olju in nazadnje v akrilu. Naslikal je preko 300 umetniških slik. Leta 2000 se je včlanil v Društvo likovnikov Ljubljana. Prejel je priznanje za umetniško slikarstvo in priznanje za umetniško fotografijo. Poleg slikanja se ukvarja še s filmom, v zadnjem času predvsem z video filmom. Je član Mini filma iz Ljubljane. Sodeloval je na 3 video in filmskih festivalih v Ljubljani in Mariboru

FRANC KONC
DEBEVČEVA 16, 1292 IG
TEL.: 2862-095, GSM: 040/391-155

Na vrh

Zvonko Dobovšek

Zvonko DobovšekRodil se je leta 1948 v Ljubljani. Že kot otrok je začutil, da mu vsi pripomočki, od svinčnika do čopiča in barv ustvarjajo posebne prijetne občutke in domišljijo, ki jo lahko zliva in prenaša na papir. Njegovo željo in nadarjenost za slikanje in oblikovanje sta že v osnovni šoli opazila akademski slikar Marko Šuštaršič in akademski kipar Anton Sigulin, katera sta mu podala prva znanja risanja. Od takrat se je ljubiteljsko ukvarjal z različnimi ročnimi spretnostmi, dekoracijami, ilustracijami, karikaturami,...
Njegova nagnjenja po nenehnem ustvarjanju, so ga leta 1998 popeljala na likovno usmeritev Univerze za tretje življenjsko obdobje. Obiskoval jo je štiri leta in uspešno zaključil pod mentorstvom akademske slikarke Jasne Samarin. Od tega prelomnega obdobja je ustvarjal predvsem v akrilni tehniki in perorisbi.
Leta 2002 se je včlanil v društvo likovnikov Ljubljana in se aktivno udeleževal skupinskih razstav. Z željo po izpopolnitvi različnih likovnih tehnik, je v okviru društva uspešno zaključil štiriletno likovno šolo pod mentorstvom akademske slikarke Mojce Zlokarnik in akademskega slikarja Janeza Zalaznika. V tem času se je tudi udeleževal likovnih delavnic – ustvarjanje v akvarelu in suhem pastelu.
Rad upodablja krajino, tihožitja in figuro. Aktivno se udeležuje mnogih ex temporov, dobrodelnih ter skupinskih razstav in je član Društva Fran Govekar Ig.

ZVONKO DOBOVŠEK
VISOKO 228, 1292 IG
Tel: 01 / 364-42-99, GSM: 041 / 757-779

Na vrh

Dr. Vanja Vuga

Dr. Vanja VugaDr. Vanja Vuga se je rodil leta 1942 v Ljubljani. Že med študijem medicine in kasneje po diplomi je rezbaril v lignitu in izdeloval drobne reliefe iz kosti. Kasneje se je posvetil predvsem modeliranju v glini. Iz sprva realističnih oblik je postopoma prehajal v abstraktne, ki pa so vseskozi ohranjale prepoznavne elemente, predvsem iz njegove strokovne usmerjenosti. Sedanje polimorfne forme so kombinirane iz terakote in kovine, so le kovinske...

Doslej je imel 12 samostojnih razstav, sodeloval je na 22. skupinskih. Ob prazniku Občine Ig se je v marcu 2006 prvič predstavil tudi v domačem okolju na Igu. Je dobitnik Certifikata kakovosti Zveze likovnih društev Slovenije za kiparstvo. Letos pa je prejel Zlato paleto za kiparstvo, najvišje priznanje Zveze likovnih društev Slovenije za ljubiteljsko kulturo.

Od leta 2003 je predsednik Društva Likovnikov Ljubljane. Živi v Škriljah nad Igom.

Na vrh

Aleš Hostnik prejel 1. nagrado za fotografijo slapa Savica

Ovitek-SavicaTD Bohinj je v lanskem letu razpisalo foto natečaj "Čarobna Savica 2008". Izbor nagradnega foto-natečaja je potekal med 48 prispevki, ki jih je poslalo 12 avtorjev iz različnih koncev Slovenije in nekaj celo iz tujine. Izbor fotografij je pripravil Žiga Koritnik, ki je svetovno priznani jazz fotograf in velik oboževalec Bohinja, o katerem ravno sedaj dela knjigo. O svoji izbiri pravi: “Glede na to, da velikega izbora ni bilo, je bilo še toliko težje izbrati “numero 1” med prispelimi fotografijami. Nazadnje sem se odločil za “prvaka” glede na: pravilno uravnoteženo kadriranje, dobro ekspozicijo in popolno ostrino, predvidljivost, tega, kaj si želi fotograf videti na končnem izdelku ter optimalnega prenosa atmosfere na fotografijo. Pritegnila me je tudi uporaba fotografskega jezika, kot je uporaba črno bele fotografije ali sepia učinka v redko videnem pogledu na “mega” slap. Slap Savica je bil že tolikokrat fotografiran, da je bila - in je še - naloga toliko težja. Narediti nekaj novega, posebnega, še nevidenega. Kar je smisel dobre fotografije.”

Aleš HostnikKer vemo, da je Aleš odličen fotograf, smo ga ob zadnjem, sicer pa ponovljenem razpisu za člane uredniškega odbora predlagali v Uredniški odbor Mostiščarja, da bi s svojimi fotografijami prispeval k še boljši vizualni podobi Mostiščarja. Kaj se je zgodilo z razpisom in kandidaturami ne vemo, saj o tem do danes nismo bili obveščeni, po podatkih iz kolofona, pa imamo že nekaj let začasni uredniški odbor. Menimo, da je škoda, da se ne vključi v uredniški odbor fotografa, ki, poleg tega, da je prejel nagrade za svoje fotografije že v domači občini, prejema nagrade tudi izven naše občine.

Alešu Hostniku članice in člani Društva Fran Govekar Ig iskreno čestitamo za prejeto nagrado in mu želimo še veliko dobrih fotografij.

Alenka Jeraj, predsednica

Na vrh